Telefon: 05 662 55 60
Livade 7, 6310 Izola

Človeška ribica – oboji lahko dočakamo 100 let in imamo podobne težave

Človeška ribica – oboji lahko dočakamo 100 let in imamo podobne težave


Človeška ribica ali proteus je simbol slovenskega krasa. Je največja izključno jamska žival na svetu. Človeška ribica je dolga 40 centimetrov. Je dvoživka, ki živi kot jamski vretenčar v Evropi le v jamah Dinarskega krasa, od Soče do Črne gore. Najbolj razširjena je v Sloveniji. Zaradi svoje redkosti in dragocenosti je v Sloveniji zavarovana od leta 1951.

Slovenski znanstveniki so pričeli z delom v mednarodni skupini, ki ima nalogo določiti genski zapis človeške ribice. Ta je petnajstkrat večji od človeškega. V tej skupini sodelujejo tudi strokovnjaki iz Kitajske in Danske.

Človeška ribica lahko živi do 100 let. Brez hrane lahko preživi tudi do 10 let. Zaradi neugodnih življenjskih razmer je človeška ribica razvila veliko posebnosti: upočasnjena presnova, izguba pigmenta v koži, odsotnost vida. Orientacijo in lov v popolni temi ji omogoča elektroreceptorski čutilni sistem. Človeška ribica ima tudi sposobnost popolnoma obnoviti poškodovane ali manjkajoče okončine.

Največja hiba je ta, da znanstveniki ne vedo, kje vse človeška ribica še živi. Prav tako ne vedo, kako na človeško ribico vpliva onesnaženost okolja.

Vir: Bogdan Macarol. Človeška ribica – oboji lahko dočakamo sto let in imamo podobne težave. Dnevnik, 18. 4. 2018

Klemen Filipčič, 8.a

Mentorica: N. Škof
Lektorica: T. Rožac
Osnovna Šola Livade Izola
2019-04-10T11:11:05+01:00
Človeška ribica ali proteus je simbol slovenskega krasa. Je največja izključno jamska žival na svetu. Človeška ribica je dolga 40 centimetrov. Je dvoživka, ki živi kot jamski vretenčar v Evropi le v jamah Dinarskega krasa, od Soče do Črne gore. Najbolj razširjena je v Sloveniji. Zaradi svoje redkosti in dragocenosti je v Sloveniji zavarovana od leta 1951. Slovenski znanstveniki so pričeli z delom v mednarodni skupini, ki ima nalogo določiti genski zapis človeške ribice. Ta je petnajstkrat večji od človeškega. V tej skupini sodelujejo tudi strokovnjaki iz Kitajske in Danske. Človeška ribica lahko živi do 100 let. Brez hrane lahko preživi tudi do 10 let. Zaradi neugodnih življenjskih razmer je človeška ribica razvila veliko posebnosti: upočasnjena presnova, izguba pigmenta v koži, odsotnost vida. Orientacijo in lov v popolni temi ji omogoča elektroreceptorski čutilni sistem. Človeška ribica ima tudi sposobnost popolnoma obnoviti poškodovane ali manjkajoče okončine. Največja hiba je ta, da znanstveniki ne vedo, kje vse človeška ribica še živi. Prav tako ne vedo, kako na človeško ribico vpliva onesnaženost okolja. Vir: Bogdan Macarol. Človeška ribica – oboji lahko dočakamo sto let in imamo podobne težave. Dnevnik, 18. 4. 2018 Klemen Filipčič, 8.a Mentorica: N. Škof Lektorica: T. Rožac
Skip to content